POGOVORI
INTERVJU
OVERTHINKING
BRSTPSIHOLOGIJA
Naučeni smo, da je dobro razmisliti, preden kaj storimo. A skoraj nikoli se ne dotaknemo teme, da misliti preveč ni vedno nam v prid.

Naše misli so nam lahko v izjemno pomoč in podporo, a hkrati lahko predstavljajo tudi največjo oviro in obremenitev.
Dobro je, da znamo prepoznati tiste, ki nas ovirajo in tiste, ki nas spodbujajo in ženejo naprej.
Pogosto pretirano ukvarjanje s samim sabo pripelje do pretiranega premlevanja in analiziranja določenega dogodka, situacije, našega življenja in podobno.
Zato je dobro, da opazimo, kdaj se preveč zapletemo v pretirano premlevanje, da znamo ustaviti omejujoče vzorce razmišljanja ter se hkrati čim bolj prepustiti danemu trenutku.
Razmišljanje nam je lahko v veliko pomoč, saj prinese nove ideje, različne poglede in perspektive. Omogoča nam, da prepoznamo vzorce svojega delovanja, da razmislimo, kako v določenih primerih lahko drugače odreagiramo ter nas lahko motivira za delovanje naprej, sprejemanje boljših odločitev in podobno.
Toda hkrati nas nemalokrat pahne v pretirano analiziranje, premlevanje, razmišljanje o različnih (nemalokrat negativnih) scenarijih, prinese dvome vase in skrbi.
Zato je ključno, da prepoznamo, kdaj je omenjenega preveč, znamo umiriti misli in telo ter se prepustiti danemu trenutku.
Misli, še posebej tiste avtomatske, so lahko zelo vztrajne in se rade vračajo nazaj k nam, četudi bi jih radi odrinili proč od sebe.
Vsi vemo, da če nam nekdo reče, da ne smemo pomisli na rdeč avto, bomo začeli razmišljati zgolj o rdečem avtu.
Zato je težko kar izklopit misli, s katerimi se srečamo.
Včasih je dobro, da jih sprejmemo in se vprašamo: “Ali mi ta misel koristi”, “Ali mi pomaga, da o tem razmišljam, ali se samo vrtim v krogu?”, “Kakšno razmišljanje bi bilo bolj koristno?”.
Pretirano premlevanje in analizranje nam v veliki večini primerov ne pomagata. Ko to ugotovimo, lahko preusmerimo pozornost in se posvetimo nečemu bolj koristnemu.
Pri preusmerjanju pozornosti stran od premlevanja nam lahko pomaga umetniško ustvarjanje, druženje, šport in podobno.
Obenem je dobro v vsakdanje življenje vpeljati tehnike globokega sproščanja, kot so meditacija, čuječnost, različne tehnike dihanja in druge.
Z njihovo pomočjo globoko umirimo telo in misli. Na ta način jih lažje opazujemo, sprejemamo, spreminjamo in opazimo, kdaj se zapletemo v zanko pretiranega premlevanja.


Kreativno ustvarjanje je eden izmed najboljših načinov čustvenega praznjenja ter hkrati usmerjanja pozornosti v nekaj bolj produktivnega od premlevanja in analiziranja.
Kreativno ustvarjanje je eden izmed najboljših načinov čustvenega praznjenja ter hkrati usmerjanja pozornosti v nekaj bolj produktivnega od premlevanja in analiziranja.
Tudi reševanje kakšnih tehničnih ali matematičnih problemov lahko zaposli naš um z nečim bolj korisnim, kot je vrtenje v krogu ponavljajočih in omejujočih miselnih vzorcev.
Nekaterim zelo ustreza pisanje dnevnika. Še posebej v jutranjih urah. V tem času pisanja “spraznijo” vse misli, jih dajo na papir in jih pustijo tam ter se čez dan tja več ne vračajo.
Nekdo, ne spomnim se točno kdo, je enkrat dejal, da kreativni um, ki ni zaposlen z nečim ustvarjalnim, sam začne ustvarjati probleme.
Človeški um, še posebej tisti, ki je bolj nagnjen h kreativnosti, potrebuje ustvarjalno delovanje, drugače hitreje pade v past pretiranega premlevanja in celo sam najde težave, ki jih drugače morebiti sploh ni.
Iskanje nekega ravnovesja med preveč in premalo je lahko izziv za marsikoga izmed nas.
Dobro je, da si vzamemo čas za razmišljanje o tem, kako rešiti določeno težavo, v katero smer se usmeriti v življenju, o tem, kako lahko drugače pogledamo na svet, nase, na druge, da prepoznavamo, kaj nas omejuje, obremenjuje, kaj bi bilo dobro spremeniti, nadgraditi pri sebi in svojem življenju in podobno.
Toda hkrati je (morebiti še bolj) pomembno, da znamo usmeriti svoje delovanje v aktivnost, da ustvarjamo, smo delovno aktivni, se družimo, nabiramo znanja in izkušnje, poskušamo nove stvari, pomagamo drugim, znamo živeti in uživati v danem trenutku ter se ne usmerjamo pretirano samo vase.
Ljudem je bil dan čudovit dar razmišljanja. Če ga znamo dobro uporabiti, je lahko naša največja moč. In obratno. Če mu pustimo, da zaplava v “temne vode”, je lahko naš največji notranji “sovražnik”.