POGOVORI

INTERVJU Z
USTVARJALKO
GITICO JAKOPIN

Zdi se mi, da vsi neprestano iščemo koščke svobode, seveda vsak na svoj način. Jaz sem jo našla v pisanju, kjer me pritegne sprva sama svoboda ustvarjanja.

QUOTELIFE
Če poguglamo tvoje ime, najdemo dve Gitici Jakopin. Tvojo babico, ki je leposlovni prostor zaznamovala kot pesnica, pisateljica in prevajalka. In tebe. Čeprav se nista nikoli srečali, sta druga ob drugi. Imaš občutek, da je tvoje delo nadaljevanje njene poti?
GITICA JAKOPIN

Ta občutek je v meni nedvomno prisoten že kar nekaj časa, pravzaprav od takrat, ko sem svoje misli in občutja zares začela spravljati na papir. V sebi čutim njeno strast do pisanja, do jezikov, do življenja, kljub temu da sem jo spoznavala le preko njenih del in pripovedi drugih. To, da je njen jaz preskočil generacijo in se zbudil v meni, neizmerno cenim in spoštujem, čeprav me mnogokrat razžalosti, da se najini poti nista nikdar prepletli. A ob njenih delih in svojem ustvarjanju je ta občutek, da nadaljujem njeno pot, vedno dovolj - spomni me, da živim, da pišem in obratno.

QUOTELIFE
Svojo prvo pesniško delo Njej si posvetila ravno svoji babici Gitici Jakopin. A v knjigi niso le pesmi, ampak tudi fotografije Taje Košir Popovič. Zakaj sta se odločili, da bosta združili dve umetniški formi?
GITICA JAKOPIN

S Tajo sva si blizu že kar nekaj časa in med skupnim jadranjem v Grčijo sem ji pokazala nekaj svojih poskusov pesnenja, in tako sva prišli na idejo, da bi naredili skupen projekt in besede podprli še z njeno izjemno fotografijo. Mislim, da se je odločitev rodila iz vzajemne podpore in navdušenja nad ustvarjanjem druga druge in tako se je rodila zbirka. Združili sva kreativo s prijateljstvom.

Je bila najprej fotografija ali poezija? Ali sta ustvarjali vzporedno in v uredniški fazi projekta združili fotografije in pesmi?

Pravzaprav oboje. Sprva sva si rekli - počakajva do konca poletja, da se obema naberejo umetnine, nato pa sva najprej zbrali na kup vse pesmi in izbrali tiste, ki so se nama zdele primerne, potem pa sva prešli na fotografijo. Nekaj fotografij je bilo že iz Tajinega arhiva, nekaj sva jih naredili še kasneje glede na koncept knjige. Na koncu je sledil še najtežji del, in sicer urejanje - vsaki pesmi določiti fotografijo in jih urediti v smiselna poglavja, smiselno rdečo nit, ki se bo ujemala tako glede na besedila kot tudi vizualno umetnost.

GITICA JAKOPIN
Quotelife-093 Copy

Lahko pišem v rimah, prostem verzu, brez ločil, v več jezikih hkrati, besede lahko postavim, kamor hočem, skratka, odvisna sem le od sebe. Tudi pišem, kar čutim in tu je le resnica in nič laži, torej svobodo najdem tudi v tem, da še sama sebi ne morem lagati, četudi si tega včasih želim.

QUOTELIFE
Navdih črpaš iz slovenskih in tujih avtorjev. Kateri te trenutno najbolj navdihujejo?
GITICA JAKOPIN

Zdi se mi, da sta pri meni že kar nekaj časa stalnica Tomaž Šalamun in Jacques Prévert, najdejo se tudi Charles Bukowski, Zvonko Karanović in Octavio Paz ter Ezra Pound. Trenutno berem Hemingwaya, ki me s svojim preprostim stilom pomirja in mi odpira pot v svet subtilne in kristalno čiste literature.

QUOTELIFE
Doma si v več jezikih. Se kdaj znajdeš pred dilemo, v katerem jeziku ubesediti svoje misli?
GITICA JAKOPIN

Ponavadi te dileme ni, pravzaprav takoj vem, v katerem jeziku bi izrazila in oblikovala trenutno občutje. Mislim, da pride naravno, saj se mi zdi, da vsak jezik na svoj način besedam doda ton, melodijo, občutek. Ko začnem pisati, se spustim v tistega, ki mi je v danem trenutku najbližje, ki se mi tisti hip pojavi v glavi.

QUOTELIFE
Nedavno si dejala, da te poezija pripelje malo bližje k svobodi. Lahko malo opišeš ta proces?
GITICA JAKOPIN

Zdi se mi, da vsi neprestano iščemo koščke svobode, seveda vsak na svoj način. Jaz sem jo našla v pisanju, kjer me pritegne sprva sama svoboda ustvarjanja. Lahko pišem v rimah, prostem verzu, brez ločil, v več jezikih hkrati, besede lahko postavim, kamor hočem, skratka, odvisna sem le od sebe. Tudi pišem, kar čutim in tu je le resnica in nič laži, torej svobodo najdem tudi v tem, da še sama sebi ne morem lagati, četudi si tega včasih želim.

Quotelife-093 Copy 2
QUOTELIFE
Kako veš, da je neko delo končano?
GITICA JAKOPIN

Največkrat pišem in napišem vse naenkrat, ko me zgrabi ideja oziroma misel, ki ne popusti, dokler je ne spravim v celoti na papir. Ponavadi nato še nekajkrat pregledam, za slovnične in stilske nepravilnosti, potem pustim. Redko se vrnem na starejše pesmi in jih preoblikujem, rahlo spremenim, ponavadi to storim takoj po napisanem. Mislim, da je delo končano, ko sem gotova, da sem povedala vse, kar sem želela povedati.

QUOTELIFE
Kadar ne pišeš, na kakšen način skrbiš za svojo kreativnost? Narediš kdaj premor od dela in samo npr. veliko bereš?
GITICA JAKOPIN

Poleg literature in pisanja me zanima tudi film, tako da se ukvarjam s tem, rada montiram krajše filme, pišem scenarije in se izobražujem na tem področju. Vedno bolj me začenja zanimati tudi prevajanje, tako da amatersko počnem tudi to, zaenkrat z lastno in tujo poezijo. Pravzaprav samo delo pisanja pri meni še ni strukturirano in konsistentno, ampak pišem le, ko čutim, da imam kaj za napisati. V prihodnosti bi rada pridobila več discipline in znanja za redno pisanje, za eksperimentiranje, in rada bi se tudi več posvetila prozi. Nedvomno pa mislim, da stik z literaturo ohranjam ves čas, premora in pavze nikoli ni, saj imam v torbi vedno knjigo ali dve.

 

Fotografije: Taja Košir Popovič

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o operaciji.

logo-esrs
logo-czk
logo-mk
NAZAJ NA VRH
Group 2

Instagram

Kontaktirajte nas

Vse se prične s pozdravom.
Naredite prvi korak, mi pa bomo naslednjega.

info@quotelife.si
+38640413655