POGOVORI

INTERVJU S
PSIHOLOGINJO
DR. SARO TEMENT

Dela se več in hitreje, hkrati pa je delo na mnogih področjih postalo vedno bolj kompleksno in od nas zahteva nenehno učenje. Vse to prispeva k temu, da nas naprave, naš dom ali pa veliko nekončanih nalog stalno opominjajo na naše delo.

QUOTELIFE
Zanimivo, pred kratkim ste se lotili raziskave glede odklopa od dela. Kako resna je problematika, ali se težko odklopimo od svojega dela?
DR. SARA TEMENT

Vse več zaposlenih poroča, da v prostem času težko odmislijo delo. Hkrati priznavajo, da velikokrat delajo še po izteku delovnega časa. Največkrat se to kaže v komunikaciji po e-pošti ali v zaključevanju delovnih nalog. Razlogi za takšna vedenja so lahko predvsem v spreminjajoči se naravi dela. Naše delo postaja vse bolj mobilno. Za veliko delovnih nalog ne potrebujemo kaj več kot pametni telefon. Pisarne so v mnogih panogah stvar preteklosti, dela se od doma ali od drugod (na daljavo). V našem okolju delo v storitvenem sektorju, pri katerem je ključna odzivnost, prevladuje pred delom v industriji. Delovni procesi so v zadnjih desetletjih tudi dejansko postali intenzivnejši. Dela se več in hitreje, hkrati pa je delo na mnogih področjih postalo vedno bolj kompleksno in od nas zahteva nenehno učenje. Vse to prispeva k temu, da nas naprave, naš dom ali pa veliko nekončanih nalog stalno opominjajo na naše delo.

QUOTELIFE
Ko govorimo o odklopu, dopust verjetno ni dovolj?
DR. SARA TEMENT

Res je. Veliko ljudi je prepričanih, da bodo med daljšim dopustom nadomestili izgubljeno energijo in se ustrezno spočili. To načeloma drži, vendar obstaja možnost, da je dopust, takrat ko bi ga najbolj potrebovali, še precej oddaljen. Zato s počitkom ne velja čakati. Po vsakem telesnem ali duševnem naporu naj bi nastopilo obdobje regeneracije, v katerem si povrnemo energijo. Zgolj tako lahko nov delovni dan začnemo z napolnjenimi baterijami. Navsezadnje tudi ne čakamo tedne, preden napolnimo baterije na pametnih telefonih. Podobno naj velja za nas. Hkrati ne smemo pozabiti, da odklop od dela nima samo regenerativne funkcije. Ko ne delamo, se posvečamo družini, prijateljem in hobijem. Vse to nas lahko osrečuje, navdaja s ponosom, razbremenjuje in izobražuje. Brez odklopa od dela smo prikrajšani tudi za te neprecenljive izkušnje.

Dr-Sara-Tement-Quotelife

Pozabljamo na to, da je delo vir tudi novih znanj in veščin ter pozitivnih izkušenj, ki jih lahko prenesemo v zasebno življenje. Enako velja za družino.

QUOTELIFE
Kako dosežemo odklop?
DR. SARA TEMENT

Možnih je nekaj razmeroma preprostih strategij, s katerimi si lahko sami pomagamo in za katere verjamem, da jih mnogi že uporabljajo. Najprej razmislimo o ljudeh, s katerimi smo v interakciji v službi. Dobro je, da s sodelavci in vodilnimi uskladimo pričakovanja glede svoje razpoložljivosti. Če so ta pričakovanja jasna, se lahko brez slabe vesti na sporočila ali klice odzovemo nekoliko pozneje. Zavedati se moramo, da s tem, ko se na sporočila odzivamo zunaj delovnega časa, drugim sporočamo, da smo načeloma dosegljivi tudi takrat, in tako je večja verjetnost, da bomo sporočila dobivali tudi v prostem času.

Velja razmisliti tudi o tem, kako se vedemo, ko pridemo domov. Včasih pomaga, da odmislimo službo že, če se preoblečemo v druga oblačila in se posvetimo aktivnostim, ki preusmerijo naše misli stran od službe. Dodatno lahko pogledamo na svoj telefon. Ali ta zazvoni vsakič, ko dobimo novo službeno sporočilo? Če želimo službo res odmisliti, velja onemogočiti samodejna obvestila o prispeli e-pošti. Nekje sem pred časom prebrala, da pralnega stroja ne zaženemo takoj, ko se v košu za perilo znajde zgolj par nogavic. Enako naj velja za službena sporočila. Nanje naj bi odgovorili šele, ko se jih nekaj nabere, ne takoj, ko se pojavijo med neprebranimi sporočili.

Vseeno velja omeniti, da zaradi večplastnih vzrokov za težave z odklopom od službe s takšnimi strategijami ne bomo vedno uspešni. Velikokrat ima odločilno vlogo delovno okolje. V takšnih primerih bi morali o oblikah pomoči zaposlenim razmisliti tudi delodajalci. Paziti moramo tudi na to, da teh aktivnosti in strategij za doseganje odklopa ne posplošujemo. Med seboj se precej razlikujemo v preferencah glede ločevanja dela od prostega časa. Nekaterim ustreza zlitje obeh področij bolj kot pa ostro ločevanje. Za te velja bolj opozorilo, da naj dolgi delovniki in dodatno večerno delo za računalnikom ne postanejo stalnica, ampak nekaj, kar počnejo občasno, ko želijo kaj dokončati.

QUOTELIFE
Ali znajo delodajalci ponuditi roko svojim zaposlenim, ko gre za odklop in prosti čas?
DR. SARA TEMENT

Pri delodajalcih zasledimo precej različne prakse. Dobri delodajalci se jasno zavedajo, da poslovne cilje lahko dosegajo zgolj v soglasju z zaposlenimi, ne na njihov račun. Navedeno vključuje tudi spoštovanje prostega časa in zasebnega življenja zaposlenega. To počnejo z raznimi aktivnostmi v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, to delodajalce zavezuje tudi zakonsko. Izvajajo delavnice, promovirajo dobre prakse glede zdravega in aktivnega načina življenja in usposabljajo vodilne. Ponekod storijo še marsikaj več. Pravico do odklopa in počitka ščitijo z internimi pravilniki, ki predvidevajo, da se zaposlenim zunaj dogovorjenega delovnega časa ni treba odzvati na službeno komunikacijo, vodilnim pa prepovedujejo vzpostavljanje stika s sodelavci. Ponekod v Evropi je takšna pravica do odklopa uveljavljena že na ravni nacionalne zakonodaje in s tem zavezuje vse delovne organizacije in delodajalce.

QUOTELIFE
Ali se po drugi strani kot zaposleni znamo spoprijeti s stresom na delovnem mestu?
DR. SARA TEMENT

Podobno kot med delodajalci so velike razlike tudi med posameznimi zaposlenimi. Ljudje se nasploh precej razlikujemo v tem, kako se spoprijemamo s stresom in katere strategije se uporabljajo v stresnih situacijah. Lahko bi rekli, da so nekatere strategije v dani situaciji bolj prilagojene, druge pa manj. Če na primer opazimo, da neke situacije ne moremo spremeniti, je veliko bolje, da jo sprejmemo, poiščemo pomoč bližnjih in se osredotočimo na vidike življenja, ki jih lahko nadzorujemo, kot pa, da trmasto vztrajamo pri svojem. Hkrati pozabljamo, da pri delu preživimo zelo velik del dneva. S tem ima delovno okolje veliko možnosti, da negativno vpliva na naše zdravje in dobro počutje. Če na nas pozabljajo delodajalci, je dobro, da vseeno razmislimo, ali lahko storimo kaj zase in katere spremembe lahko izvedemo.

Vse zaposlene, ki bi jih zanimale strategije lažje spoprijemanje s stresom na delovnem mestu in za doseganje odklopa od dela, vabim, da se prijavijo na program usposabljanja, ki ga trenutno izvajamo v sklopu raziskovalnega projekta.

QUOTELIFE
S katerimi dilemami se najpogosteje srečujejo ljudje, ki so vključeni v vaše raziskave?
DR. SARA TEMENT

Teh dilem je več in so zelo odvisne od vsebine in poteka raziskave. V raziskavi, ki smo jo na primer izvajali med izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, so zaposleni poročali o svojih izkušnjah dela od doma. Med slabostmi tega dela so navajali, da jim primanjkujejo neformalne interakcije s sodelavci, da doma ne najdejo potrebnega miru za delo, da takšno delo krepi organizacijske in komunikacijske težave, ki so bile že prej. Presenečeni smo bili, da je veliko ljudi omenilo, da dejansko dela več ali da za opravljanje dela porabijo več časa. Nekoliko manjše presenečenje je bila ugotovitev, da je pri delu od doma težko razmejiti poklicno in zasebno življenje in da je oseba skoraj nenehno dosegljiva. Med prednostmi so najpogosteje navajali mirnejše delovno okolje, možnost lastne razporeditve časa, odsotnost časovnih izgub zaradi prevoza na delo in večja učinkovitost sestankov.

 

V preteklih raziskavah smo na primer ugotovili, katere težave za zaposlene prinaša doživljanje konflikta med poklicnim in zasebnim življenjem in kaj prispeva k izgorelosti na delovnem mestu. Vse te ugotovitve so zelo dragocene, žal pa informacije pogosto ne najdejo poti do udeležencev. To je tudi glavni vzrok za splošno slabo pripravljenost za sodelovanje v takšnih raziskavah. Ljudje vidijo težavo tudi v tem, da sodelovanje lahko terja precej časa. Če si kot zaposleni že v časovni stiski, pogosto nisi pripravljen nameniti časa raziskavi, od katere nimaš neposredno nobene koristi. Temu se s sodelavci poskušamo izogniti. Z veseljem poročamo o svojih ugotovitvah, poskrbimo za povratno informacijo udeležencem o njihovih rezultatih, v zadnjem času pa ima več naših raziskav dnevniški načrt, ki terja manj časa. To pomeni, da udeleženci ne rešujejo enega zelo dolgega vprašalnika, ampak nekaj dni zapored odgovorijo zgolj na nekaj vprašanj in še to največkrat po telefonu. Tako lahko bolje ocenimo trenutno počutje osebe in spremljamo kratkoročne spremembe v počutju in razpoloženju ter dejavnike, ki prispevajo k tem spremembam.

QUOTELIFE
Ali sta družina in kariera še vedno glavna dejavnika konflikta?
DR. SARA TEMENT

Delu ali karieri lahko nasproti stoji družina, čas zase ali prostočasne aktivnosti – torej nekako vse, kar ni plačano delo. Tudi ta druga področja so lahko v konfliktu z delom. Zanimivo, da precej veliko ljudi poroča, da konflikta med delom in družino ne doživlja do takšne mere kot konflikt med delom in prostočasnimi aktivnostmi ali časom zase ali pa na primer med družino in prostočasnimi aktivnostmi.

QUOTELIFE
Kakšna je razlika med spoloma pri vzpostavljanju ravnovesja med družino in kariero?
DR. SARA TEMENT

Vsekakor bi pričakovali, da ženske nosijo glavno breme obveznosti za družino in bi s tem imele večje težave pri vzpostavljanju ravnovesja med delom in družino. Zanimivo in tudi na moje presenečenje pa raziskave tega niso pokazale. Pred epidemijo je izšel članek, v katerem so raziskovalci zbrali podatke o razlikah med ženskami in moškimi iz zelo veliko manjših raziskav iz številnih držav. V članku večjih razlik v doživljanju konflikta med delom in družino med ženskami in moškimi niso ugotovili. Možna razlaga za ugotovitve je, da je za ženske veliko bolj sprejemljivo, da javno govorijo o težavah z ravnovesjem med delom in družino. To pa ne pomeni, da moški težav ne doživljajo, zgolj izrazijo jih manj. Članek je nakazal tudi možnost, da se ženske in moški drugače odzivajo v primeru morebitnega neravnovesja in da ženske doživljajo več negativnih posledic. Več informacij je na voljo na povezavi.

Žal so po drugi strani raziskave med epidemijo pokazale, da so ženske dejansko več časa namenile domačim obveznostim in pomoči pri šolanju otrok. Vzorci delitve dela so se tako premaknili od enakopravne delitve k bolj tradicionalni delitvi dela. Posledično lahko sklepamo, da ženske vsaj v zadnjem letu doživljajo več težav pri vzpostavljanju ravnovesja.

QUOTELIFE
Pogosto poudarite, da se premalo govori o pozitivnih vidikih usklajevanja družine in dela. Na kaj pozabljamo?
DR. SARA TEMENT

Pozabljamo na to, da je delo vir tudi novih znanj in veščin ter pozitivnih izkušenj, ki jih lahko prenesemo v zasebno življenje. Enako velja za družino. Pogosto tudi pri razmišljanju o usklajevanju dela in družine zanemarimo, da nas po končanem delu čakajo domači, prostočasne aktivnosti in zasebne obveznosti. Zaradi tega zavedanja smo v delovnem času mnogo bolj učinkoviti. Ne želimo namreč, da bi delovne naloge ostale nedokončane in bi jih morali postoriti zunaj delovnega časa.

QUOTELIFE
Tudi sami ste v različnih vlogah ‒ profesorica na univerzi, raziskovalka, tu so še družina in prijatelji. Kako sami usklajujete prosti čas in delo?
DR. SARA TEMENT

V zasebnem življenju imam veliko pomoči moža in družine. To ne pomeni, da pomoč dejansko vedno izkoristim. Pomirja me že, da vem, da to možnost imam. Pomembno mi je tudi, da doma vsak počne vse. Tako potem službeno in v prostem času nihče ni bistveno prikrajšan ali pa sva oba z možem enako prikrajšana. Seveda se življenjske situacije spreminjajo. V nekaterih obdobjih te potrebuje predvsem otrok, spet druga obdobja so ključna in posebno zahtevna v službi. Meni pomaga, da nobene situacije ne štejem kot dokončne in vedno poskušam ostati fleksibilna pri tem, kako jih obvladujem. Drži pa tudi, da v službenem življenju usklajujem vlogi raziskovalke in visokošolske predavateljice. Včasih sta ti vlogi, vsaj časovno, precej v konfliktu. Po drugi strani pa z raziskovalnim delom dobim ogromno informacij, ki jih z veseljem prenesem študentom. Hkrati se mi med pedagoškim delom in mentorstvom zaključnim delom pogosto utrne kakšna nova ideja za raziskovanje.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o operaciji.

logo-esrs
logo-czk
logo-mk
NAZAJ NA VRH
Group 2

Instagram

Kontaktirajte nas

Vse se prične s pozdravom.
Naredite prvi korak, mi pa bomo naslednjega.

info@quotelife.si
+38640413655